V odgovoru na članek Iz znosne himne so jim naredili žalostinko, ND, 26. 4. 2009, smo zapisali, da sta avtorja članka, Ciril Brajer in Brane Šalamon, na račun predsednika stranke SDS, gospoda Janeza Janše, navedla številne neresnice. Poudarili smo tudi, da je bilo več kot neprimerno, da sta avtorja z zavajajočim in manipulativnim pisanjem nizkotno igrala na čustva Primorcev, še posebej tistih, ki so na lastni koži občutili grozote fašizma. Avtorja članka, Ciril Brajer in Brane Šalamon, sta se v ND, 10. 5. 2009, v pismu »Vstala Primorska« odzvala na naš odgovor in ponovila vrsto neresnic

in zavajanj. V zvezi z Banko Koper se sprašujeta, zakaj je bil prodan manjšinski delež, ne zanima pa ju, da je bil leta 2002 pod vlado LDS prodan 62,1-odstotni delež v Banki Koper italijanski banki. Spomnimo, da so bile delnice Banke Koper marca 2003, ob nasprotovanju nekaterih manjšinskih delničarjev, umaknjene z Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in da je družba Intereuropa pod vodstvom g. Lovšina, 1,67-odstotni delež v Banki Koper italijanski banki prodala takrat, ko je ta imela v lasti že 97,22 odstotka delnic Banke Koper. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakon o prevzemih (ZPre- 1) skladno s 13. Direktivo EU vsebujeta inštituta izključitve in izstopa manjšinskih delničarjev. Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe je namreč »poseben« korporacijsko-pravni inštitut oziroma upravičenje (pravica) glavnega lastnika, ki ima absoluten kapitalski delež oziroma 90 odstotkov osnovnega kapitala. Za izključitev niso potrebni utemeljeni razlogi, o izključitvi se lahko po prosti presoji odloči glavni delničar (v tem primeru italijanska banka), ki pa mora za to plačati primerno odpravnino. Izključitev manjšinskih delničarjev se lahko izvede s sklepom skupščine, ki ga na predlog glavnega lastnika sprejme skupščina družbe in nato s sodno registracijo sklepa skupščine. Nekdanji predsednik uprave Intereurope g. Lovšin je imel tako na voljo dve možnosti: (1) da proda 1,67-odstotni delež v Banki Koper Italijanom ali (2) da mu ga Italijani s sklepom skupščine Banke Koper preprosto proti plačilu odvzamejo. Z drugimi besedami to pomeni, da koso ItalijanivBankiKoperpridobili 90 odstotkov deleža, jim je z evropsko zakonodajo usklajena slovenska zakonodaja omogočila, da postanejo tudi 100-odstotni lastnik Banke Koper. Prav zaradi tega smo opozorili, da je bila Banka Koper prodana italijanski banki v času vlade LDS, ko SDS na prodajo te banke ni imela prav nobenega vpliva. Zapisali smo, da je očitek Intereuropi, da je leta 2008 prodala svojih 1,67 odstotka delnic Banke Koper, potem ko so Italijani že imeli popoln nadzor nad banko, naravnost smešen. Ker avtorja članka preveč bereta med vrsticami in premalo vrstice, sta spregledala, da smo napisali, da je vlada Janeza Janše obe največji slovenski banki, NLB in NKBM, zadržala v 5 1 -odstotni slovenski lasti. V času, ko je bila SDS del vladne koalicije, ni bila nobena slovenska banka prodana tujcem! Luka Koper je uspešna slovenska gospodarska družba, ki jebila vletu 2008 investicijsko izredno aktivna in je tako kot družbe povsod po svetu poslovala v pogojih bistveno povečanih stroškov energentov, surovin in dela ter razvijajoče se finančne in tudi že gospodarske krize. Koncem Luka Koper je v letu 2008 za dvanajst odstotkov presegel čiste prihodke od prodaje v primerjavi z letom 2007 in je v letu 2008 dosegel rekordni ladijski pretovor. Ustvarjen dobiček Luke Koper v letu 2008 je glede na gospodarske razmere in v primerjavi s poslovanjem drugih gospodarskih družb doma in po svetu več kot dober. Da ne bi naštevali posameznih podjetij, lahko navedemo podatek, da je Slovenija v letu 2008 dosegla 92 odstotkov povprečnega BDP EU, merjenega po pariteti kupne moči, kar pomeni, da denimo za Italijo zaostajamo za približno sedem odstotnih točk. Uradni podatki kažejo, da se jeBDPvtekočih cenah v mandatu vlade Janeza Janše povečal za 37 odstotkov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Brezposelnost se je v letu 2008 po metodologiji ILO znižala na rekordno nizkih 4,2 odstotka. Družba HIT v mandatu vlade Janeza Janše glede prisotnosti manjših igralnic in igralnih salonov ni delovala v drugačnih okoliščinah kot na primer v letu 2004. Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo v skladu s 108. členim Zakona o igrah na srečo vsako leto pripravi poročilo o svojem delovanju. V svojem poročilu za leto 2004 navaja, da je bilo na dan 31. 12. 2004 v registru koncesionarjev vpisanih šest koncesionarjev, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah, in 36 koncesionarjev, ki jim je bila dodeljena koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih. V registru igralnic je zavedenih štirinajst igralnic, od katerih jih posluje trinajst, v registru igralnih salonov pa je zavedenih 40 igralnih salonov. Na dan 31. decembra 2007 je bilo v registru koncesionarjev vpisanih sedem koncesionarjev, ki so imeli skupaj trinajst koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, in 35 koncesionarjev, ki jim je bila dodeljena koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v 36 igralnih salonih. Iz zapisanih uradnih podatkov je povsem jasno, da vlada Janeza Janše ni brezglavo podeljevala koncesij. Nasprotno, koncesije so ostale praktično na enaki ravni kot leta 2004, zato trditve avtorjev članka ni moč razumeti drugače kot še eno v nizu zavajajočih in demagoških trditev. Do bralcev Nedeljskega dnevnika bi bilo pošteno, da bi g. Ciril Brajer in g. Brane Šalamon podatke o podeljenih koncesijah preverila na javno dostopnih spletnih straneh Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo. Glede poslovanja družbe HIT v letu 2008 je potrebno ponovno povedati, da ni edino igralniško podjetje, ki se zaradi upada števila igralcev sooča z nižjimi prihodki. Svetovni igralniški velikan Harrah's Entertainment je v marcu 2009 objavil, da zaradi drastičnega znižanja prihodkov ne bo mogel zagotoviti denarja za poplačilo tekočih obveznosti iz naslova obveznic. Čeprav tudi to dejstvo za družbo HIT ne more biti opravičilo za slabše rezultate od pričakovanih, bi lahko avtorja o razmerah v panogi pisala realno, namesto da razmere zamegljujeta s politično demagogijo, še manj pa, da komentirata sestarike, na katerih nista bila prisotna. Katarina Culiberg, Služba za odnose z javnostmi SDS



Medij: Nedeljski dnevnik
Avtorji: Culiberg Katarina
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 17. 05. 2009
Stran: 9

 

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items